Zdaj govori civilistka, evakuirana iz jeklarne Azovstal

»Neznansko sem se bala. Ko se je bunker začel tresti, sem bila histerična, to vam lahko potrdi moj mož. Bala sem se, da se bo bunker zrušil.«

»Sonca nismo videli tako dolgo. Ne morete si predstavljati, kaj vse smo prestali, groza. Tam sem živela in delala vse svoje življenje, vendar pa je to, kar smo videli, grozno.«

»V bunkerju je primanjkovalo zraka. Bala sem se pomoliti samo nos ven, da bi se nadihala zraka.«

»V avtobusu sem dejala svojemu možu: Vasja, ne bo nama več treba na stranišče s svetilko in pri tem uporabiti vrečke ali konzerve. Sonca nismo videli.«